Genetsko določanje spola pri ptičih

Postopek genetskega določanja spola pri ptičih je primeren za številne vrste, pri katerih ne moremo ločiti spola na podlagi telesnih značilnosti (velikost, barvni vzorci, itd.). Postopek je za žival neboleč. DNK za testiranje lahko pridobimo iz peres prsnega predela ali kaplje krvi odvzete iz krempljev ptice. Prednosti testiranja spola na podlagi DNK so predvsem v zanesljivosti testa (več kot 99,9%), neinvazivnosti metode ter preprostem transportu, saj je peresa ali vzorce krvi možno poslati enostavno po pošti. Pri jemanju vzorcev mora rejec zagotoviti sledljivost vzorcev peres, saj lahko napačno označevanje vodi do napak pri rezultatih.

Kako odvzeti vzorec?

Pri velikih vrstah ptic (srednje in velike papige) vzorec peres odvzamemo tako, da ptiču izpulimo le 3-4 peresa na prsnem delu telesa. Uporabna so tudi peresa iz drugih predelov telesa, le da so ta velikokrat premajhna. Pri manjših vrstah ptic (majhne papige…), so prav tako primerna prsna peresa, le da so ta velikokrat zelo majhna in je v tem primeru bolje izpuliti 2 peresi iz perutnic. Izpulimo zadnji (najmanjši) peresi, ki se nahajata za letalnimi peresi. To naredimo tako, da ptiča pravilno primemo, mu raztegnemo perutnico in izpulimo peresi, ki sta tik ob telesu. Za test niso primerna peresa iz repa, letalna peresa velikih ptičev in peresa, ki so zlomljena in nimajo tulca.
Pravilno odvzete vzorce shranimo v aluminijasti foliji ali v plastični vrečki. Pri tem moramo paziti, da vzorcev ne zamešamo. Pravilno shranjene vzorce označimo in jih pošljemo po pošti ali jih prinesemo osebno do preiskovalca. Zraven vzorcev je potrebno priložiti še list papirja, na katerega navedete oznake vzorcev, vrsto ptice (priporočljivo tudi latinsko ime) in številko obročka, ki ga nosi preiskovani ptič. Če ptič nima obročka, je to potrebno dodatno navesti.
Pri odvzemu vzorca je potrebno paziti, da vedno odvzamemo sveža peresa. Za analizo niso primerna peresa, ki so ptiču odpadla sama. Paziti je potrebno tudi, da bo vzorec peres prišel pravočasno do preiskovalca, saj so za preiskavo najboljši vzorci, ki niso starejši od 10 dni.

Teoretično ozadje in potek analize

Določanje spola z uporabo genetskih metod temelji na dejstvu, da med samci in samicami obstajajo razlike na nivoju genoma. Podobno kot pri človeku, kjer se spola na nivoju genoma ločita po kombinaciji dveh spolnih kromosomov X in Y, tudi pri ptičih obstaja podobna ločitev. Situacija je obratna kot pri človeku, kjer dva enaka kromosoma XX določata ženski spol in dva različna kromosoma XY določata moški spol, pri ptičih pa prisotnost dveh različnih kromosomov WZ določa samico in prisotnost para ZZ določa samca. Do velikih razlik prihaja zaradi dejstva, da med spolnima kromosomoma ne prihaja do izmenjave genetskega materiala, kot se to dogaja pri ostalih nespolnih kromosomih. Zaradi te lastnosti sta spolna kromosoma skozi generacije bila podvržena lastnemu razvoju in svojstvenemu nabiranju sprememb, ki se zaradi neizmenjevanja niso izravnavala, temveč kopičila. Prav te razlike je možno zaznati z genetskimi testi, ki nam povedo, kateri par spolnih kromosomov (WZ ali ZZ) sestavlja genom posameznega osebka.

Na sliki levo je prikazan rezultat genetskega testa, pri katerem gledamo dolžino enakega dela pri kromosomu W in Z. Dolžina tega dela se med kromosomoma W in Z razlikuje zaradi različnega razvoja obeh kromosomov.
Vzorec A vsebuje dva različna dela, ki izvirata iz prisotnosti dveh različnih kromosomov W in Z v vzorcu, kar nam pove, da tak vzorec DNK izhaja iz samice.
Vzorec B vsebuje dva enaka dela, ki se ne ločita in ju vidimo zato kot eno liso. To pomeni, da oba dela izhajata vsak iz svojega kromosoma Z, torej imamo opravka z DNK, ki izhaja iz samca.