Ročna vzreja papig je zelo resno opravilo, ki zahteva veliko natančnosti, seveda pa tudi časa in znanja. Pri hranjenju lahko pride do zapletov, zaradi katerih lahko papagaj pogine v nekaj sekundah. Posebno pozornost moramo posvetiti izboru proizvajalca hrane in skrbno prebrati navodila na embalaži. Če imamo več mladičkov, moramo najbolj paziti na temperaturo hrane, da se ta ne ohladi za več kot 3 °C. Upoštevati moramo tudi energijsko vrednost hrane, ki mora biti prilagojena posamezni vrsti papig.

Da bi dosegli kar najboljše učinke ročne vzreje, moramo mladička vzeti iz gnezdilnice najkasneje do 20. dneva starosti. Če bi ga namreč začeli ročno hraniti kasneje, na primer šele pri starosti 30 dni, je velika verjetnost, da bi po letu ali dveh postal agresiven do določenih ljudi. Nagon bi prevladal nad rezultati naše vzgoje, papagaj bi nas začel zapostavljati in njegovo vedenje bi postalo podobno vedenju papig v naravi. Pri dresuri ročno vzgojene papige imamo lahko velike uspehe.

Poseben povdarek dajemo pri ročno vzgojenih sivih afriških papigah Žako. Ta vrsta se pri nas izjemoma hrani že od zelo zgodnih dni od 1-6 dni starosti. Rezultati glede na takšno vzrejo so opazni predvsem v obdobju pubertete. Tako vzgojen žakojček se bo idealno privadil tudi na širšo okolico in mlajše otroke, kar je značilno za žakoje, da jih ne marajo. V prioriteti ročnega hranjenja so nam žakoji, katere posedujemo preko dest parov in pa velikih arah. To so ptice, ki zahtevajo posebno pozornost in so tudi izziv za uspeh.

Pri ročnem hranjenju žakoja je tabela glede na starost sledeča povprečno izmerjena teža mladičkov vzgojenih pri nas:

20 dan = cca 150 - 200 gramov težak mladiček

30 dan = cca 300 - 350 gramov težak mladiček

40 dan = cca 400 gramov težak mladiček

50 dan = cca 520 gramov težak mladiček

60 dan = cca 550 gramov težak mladiček

90 dan = cca 480 gramov težak mladiček (optimalna teža, ki se ob samostojni prehrani in večjemu gibanju ustali)