|
Lep pozdrav s Floride!
(Maja Špiljak)
Rada bi vam predstavila nekaj utrinkov s svojih delovnih počitnic na
Floridi. V zavetišču in bolnišnici za divje živali v Fort Lauderdale-u na
Floridi (Wildlife Care Center), sem kot prostovoljka in absolventka
veterine, preživela tri najlepše in najbolj poučne mesece v svojem
življenju.
Center obstaja že od leta 1936 in živi od prostovoljnih donacij ljubiteljev
živali in narave. Vsako leto sprejmejo več živali, zaradi vsevečjega
poseganja človeka v njihov življenjski prostor: v letu 2004 so jih sprejeli
kar 15000.
|
|
|
|
|
Vhod v center za divje
živali |
|
|
Poslanstvo centra je zelo široko. Poleg reševanja,
rehabilitacije in izpustitve divjih živali, ljudje v centru skrbijo tudi za
osirotele mladičke divjih živali, za zavržene domače in eksotične živali,
poleg tega pa dajejo velik pomen osveščanju ljudi o pomembnosti ohranitve
nativnih živalskih vrst in jih učijo sobivanja z njimi. V center pripelje
živali rešilni avtomobil, ki se odpelje po nemočno žival, ko najditelj
pokliče v center, ali pa žival prinesejo najditelji sami. Tudi ponoči, ko je
recepcija zaprta, lahko ljudje pustijo živali v posebnih nočnih kletkah,
odkoder jih zjutraj odnesejo v bolnišnico.
Vsaka žival se vpiše v računalniški register in dobi svoj spremni list v
katerem je eden izmed pomembnejših podatkov kje je bila žival najdena, saj
jo blizu tega mesta tudi izpustijo.
Po sprejemu jo pregleda veterinar. V kolikor je prognoza infaustna se živali
humano usmrti. Če je po oceni veterinarja žival sposobna popolne
rehabilitacije se jo namesti v določen del centra: mladički gredo v poseben
prostor za negovanje ( t.i. »nursery«), odrasle živali pa v oddelek
intenzivne nege ali v posebne kletke. Ko se mladički bližajo samostojnosti,
odrasle živali pa okrevajo, se jih namesti v zunanje habitate, kjer čakajo
do izpustitve. Kdaj je žival pripravljen na izpustitev, določi veterinar.
Živali izpusti za izpustitve zadolžen delavec centra, ali pa delavci sami,
če so bile živali najdene blizu njihovega doma.
|
|
|
|
|
Hranjenje mladih
ameriških kosov v oddelku
za mladičke |
|
|
|
|
Eden od zunanjih
habitatov za ptice |
|
|
Največ pacientov centra predstavljajo ptice in sicer v
kar 70%. Največ je ptic pevk, grlic, golobov, različnih vrst rac, vran,
rjavih pelikanov, čiger, ibisov, čapelj in papig. Nekaj smo sprejeli tudi
ujed, kot so sove, jastrebi in ribji orli. Vse ptice deležne oskrbe, se
označijo z obročki.
|
|
|
|
|
Mladi »blue jay«, vrsta
šoje |
|
|
|
|
in grlica (
»mourning dove«), dve izmed
najpogostejših vrst ptic v centru |
|
|
|
|
|
|
|
Mladiček čaplje (Great
blue Heron) |
|
|
|
Od sesalcev prevladujejo virginijski oposumi in rakuni. Prvi spadajo med
vrečarje in ni bilo redkokdaj, ko smo sprejeli samico s polno vrečo
mladičkov. Rakuni so najpogostejši prenašalci stekline na Floridi, zato
zanje veljajo posebni ukrepi.
|
|
|
|
Mladi oposumi v mamini
vreči, zelo pogost
prizor v centru. |
|
|
|
|
Mlada oposuma pri
hranjenju |
|
|
|
|
|
|
Papige
Papige na Floridi niso nativne živali. Po divjanju orkana Andrew, leta 1992,
ki je prizadel tudi živalski vrt v Miami-ju, je od tam pobegnilo veliko vrst
papig, ki so preživele v ugodnem podnebju in se še danes uspešno
razmnožujejo. Veliko papig pobegne iz ujetništva ali pa jih naveličani
lastniki izpustijo. Prav zanimivo se je bilo sprehajati po mestu in gledati
papige, ki svobodno letajo. Čisto so me očarale. Najbolj me je prevzelo
gnezdo meniških papig na kokosovi palmi sredi mesta. Že operjeni mladiči so
kukali iz gnezda in klicali starše. Videla sem tudi aratinge vrste “Cherry –headed
conure?.
|
|
|
|
|
|
“Cherry–headed conure?
Aratinga wagleri |
V sam center smo največkrat dobili mlade, nebogljene meniške papige,ki so
padle iz gnezda in smo jih ročno hranili in pripravljali na bivanje z
ljudmi. Tako kot vse živali, ki niso nativne na Floridi, v centru čakajo na
posvojitev.
Sprva jih kot nebogljene mladičke ročno hranijo, kasneje pa jim ponudijo
brikete in raznoliko sadje in zelenjavo. Prav zanimivo je, da v center ne
sprejmejo avokada kot hrano za živali, prav zaradi njegovega toksičnega
učinka na papige. Bolje preprečevati, kot zdraviti!
|
|
|
|
Mlade meniške papige, ki
čakajo na posvojitev |
|
|
|
|
»trojček« mladih arating
vrste »blue fronted conure« |
Veliko papig ljudje zavržejo in če imajo srečo, najdejo svoj začasen dom v
centru.
|
|
|
|
Beločela amazonka, ki jo
je lastnik zvrgel zaradi
puljenja perja |
|
|
|
|
in ari, ki jima je umrla
lastnica. V času mojega
bivanja v centru, so te papige našle že nove
in ljubeče domove. |
Skrb za živali v centru je resnično izjemna. Ljudje dihajo z živalmi in niti
enkrat se nisem počutila kot tujec. Veterinarji so bili zelo odprti in so mi
dali možnost, da se veliko naučim za kar sem jim neizmerno hvaležna.
|
|
|
|